ponedeljek, 25. april 2011

Usklajujem

Še vedno sem zvozil, pa bom tudi tokrat. Ne vem zakaj, a maj in junij se vedno pokaže gužva, iz katere se komaj vidim. Tudi letos, čeprav skoraj ne tekmujem.
Do sedaj sem bil le na treh tekmah, za katere pravzaprav težko rečem, da so sploh tekme. Prej druženje, spoznavanje krajev, uživancija, testiranje samega sebe.... Treking liga 2x ter Formaraton. 
Naprej pa:
 
  • Treking liga 28. maja (Muta) in 11. junija (Bovec). Se jih že veselim!
  • Če grem v (ali na??) Muto, se moram odreči 24 urnemu teku sreče v Grosupljem, 27. in 28. maja.
  • V Radence (21. maja) letos ne grem, je pa isti dan KBK dopoldne in (skoraj domači) tek Suša, na katerem še nisem manjkal, popoldne.
  • Od 3. do 12. junija je hvalevreden projekt ekipe Never Give Up- 10 krogov za 10 nasmehov. Netekmovalno, 10 maratonov v 10 dneh v 10 slovenskih mestih, dobrodelno. Najbližja sta mi Kranj in Ljubljana, 11. junij in 12. junij. Toda:
  • 11. junij (glej zgoraj)- Bovec!
  • 12. junija organiziramo tek na Ratitovec, tudi če ne tečem (a do sedaj sem še vedno),  je z organizacijo čez glavo dela.
  • En teden kaseje, 18. junija, sledi Gorski maraton 4. občin.
Kdo in kdaj bo pomagal pri (večinoma ročnem) spravilu sena na tistih 5 ha bregov,  ko med tednom ni časa zaradi službe, pa sam bog ve...Običajno se košnja začne konec maja in traja lahko tudi še v juliju...(morda o tej zgodbi drugič kaj več)...

Spomladanski pohod

Včeraj sva šla v gozd. Na sprehod. Zelo lepo je bilo, pa sva ga malo podaljšala. S Češnjice čez Kres na Novakov hrib, pa v Mrzlo dolino ter po makadamski cesti v Dražgoše. Povratek skozi Kališe. Štiri ure in pol pohajkovanja po gozdnih poteh in stezah ter makadamskih cestah, ptičje žvrgolenje namesto mp3...neprecenljivo! Bil je vroč dan, a v gozdu je senca, pa številne grape, veter...povsem znosno! Narava pa čudovita...brez besed!
Lepota!
In mi pride na misel zgodbica:
Opazujem sončni zahod in pride mimo kmet in vpraša: "Kaj neki delate tu? Saj ste čisto zmedeni!"
Odgovorim mu: "Čisto očaran sem od tolike lepote!"
In dobri mož prihaja sedaj vsak večer in išče lepoto, se sprašuje, kje tiči. Na obzorju vidi sonce, oblake, drevesa. Toda, kje je lepota? Ne razume, da lepota ni stvar. Lepota je način, kako vidimo stvari!

Kadar grem v naravo, velikokrat vzamem s sabo fotoaparat. Sčasoma se začnejo motivi ponavljati, lahko bi rekel, da ni nič več novega. A je vendarle vse tako lepo, da kar ne morem mimo, ne da bi tudi kaj "odnesel s sabo". Če dobro opazujemo, pa tako ali tako vedno najdemo kaj novega. Tole je od včeraj.

nedelja, 17. april 2011

Never Give Up

8 urni FORMraton
Dobrodelni 8 urni tek po Tivoliju je bil prvič organiziran leta 2009 in se je takoj dobro prijel pri tekačih. Na tem teku lahko tečeš le en krog (manj kot 2 km) ali pa (če zmoreš, seveda) vseh osem ur. Tekači pa lahko sestavljajo tudi do 8-članske ekipe, kjer se kilometraže članov seštevajo.
Lani je bil tek organiziran drugič, letos pa so mnogi že z nestrpnostjo čakal, ali sploh bo. Razpis je bil objavljen zadnje dni marca, torej manj kot tri tedne pred dogodkom. To za tekače predstavlja problem predvsem pri planiranju svojih tekaških koledarjev.
Po objavi razpisa so se hitro začele množiti prijave, poleg tega pa je stekla akcija sestavljanja ekip. Z veseljem sem se odzval vabilu v ekipo Never Give Up .
Tekma
Teden pred tekmo sem imel dober občutek, da bi lahko krožil 8 ur, z vmesnimi okrepčevalnimi postanki. Vse je v glavi! Odločen sem bil, da bom šel svoj tempo in da si ne bom dovolil, da bi me kdorkoli sprovociral s hitrejšim (prehitrim) tekom. To so stvari, ki terjajo svoj davek. Mislim, da mi je zadano v veliki meri uspelo. Seveda so bile vmes krize. Sprva sem se na okrepčevalnici ustavljal na 5 krogov, kasneje na 4 ali celo le 3 kroge (če preračunam, da je tri kroge skoraj 6 km, to niti ni tako pogosto). Zaključil sem pri 45 krogih (eden več kot lani!), preračunano 88,335 km. Mimogrede, s tem sem popravil svoj dolžinski rekord (lansko Grosuplje) za 2 km. Višincev se pa tudi nabere, Uroš je nameril 36 m na krog. Tisti klanec proti cekinovemu gradu je iz kroga v krog hujši.
Fotke
Na takih tekih je fotografov veliko (hvala za objavljene fotke!), jaz sem naredil samo par ekipnih pred tekom in par z "afterpartya" po razglasitvi
Rezultati
Iz leta v leto boljši. Imamo nekaj vrhunskih ultrašic in ultrašev, pogled na rezultate in primerjave s prejšnimi leti kažejo napredek. Zanimivo: lani sem bil s krogom manj četrti...
222 moških in 187 žensk je pa tudi lepa številka (čeprav je veliko tistih z malo krogi, a tudi to je bolje kot kavč!)
Čestitke vsem!!

Hvala sotekačem in navijačem ob progi za spodbujanje!
Hvala vsem za dobro družbo in hvala organizatorjem za lepo in koristno preživet dan !

sreda, 13. april 2011

Pred tekmo...

Spet enkrat sem bil na razpotju. Vedel sem, da bom še tekmoval, a vedel sem tudi, da ne smem z glavo skozi zid. Ne smem se siliti. In tudi ne smem obtičati ter zariniti glavo v pesek. Ozreti se moram za novimi, drugačnimi prijemi, novimi motivacijami, novimi izzivi. Stari so se izpeli, stari mi ne nudijo več zadovoljstva.
Prenehal sem seštevati kilometre, pustil sem cesto... pobegnil v naravo, na travnike in v gozd, makadam, gozdne poti in steze... ugotovil, da v tem uživam. Predvsem so mi spremembe prinesle olajšanje. Razbremenitev. Dal sem času čas. Po petih netekmovalnih mesecih je bil treking dovolj velik izziv, da sem se spet postavil na štartno linijo. Brez ure, a z zemljevidom v roki. To ni klasična tekma, kakršnih sem bil vajen, to je druženje, spoznavanje novih krajev in lepot Slovenije...Prvi je bil Škofjeloški treking, na drugem smo spoznavali Mozirsko in Smrekovško pogorje. Nepozabna doživetja.
Prekaljen z novimi izkušnjami in spoznanji nisem prav nič okleval, 8urno tekanje po Tivoliju , DA ali NE? Potem me je razveselilo še vabilo v ekipo...sedaj pa nas do dogodka loči le še tri dni. To bo neke vrste testiranje samega sebe. To pa je že zgodba, o kateri bom pisal, ko jo bom dal skozi...

nedelja, 10. april 2011

ISKANJE ZLATA PO GOLTEH

Prvič na Golteh. Morda pa ne zadnjič. Včerajšnje spoznavanje tega prelepega dela Slovenije je name naredilo tak vtis, da me bo pot bržkone še kdaj zapeljala tja.
Pa kar po vrsti: vstajanje zjutraj ob 5. uri, malo čez šesto sva z Romano krenila od doma, na prizorišču slabo uro pred štartom ultre. Obetal se je lep, sončen dan, a je bilo takrat na 1400 m še kar hladno, pa tudi močan in mrzel veter, ki je že ponoči  podiral kažipotne table (ero press) še ni pojenjal. Na srečo se je umiril kasneje in čez dan se je potem dobro ogrelo.
Prijava, predstavitev trase, ogled kart...zadnje priprave, ob 9.uri pa štart za ultra kategorijo. Vzpon na Boskovec (KT 3, 1588m), najnižja točka KT 8 (912m), pa potem počasi, "po ovinkih" mimo vmesnih KT do limitne štirinajstice pri domu na Smrekovcu. Ura je pokazala, da je še dovolj časa za Krnes (KT 15, 1613m) in vrh Smrekovca (KT 16, 1577m), nato pa proti cilju. Celotno pot sva ponovno opravila v duetu z Janezom, lep kos, od KT 5 do KT 14 pa smo bili kar lepa 5 članska ekipa.
Trasa je bila bolj tekaška od škofjeloške (ljudje pač radi primerjamo). Makadamske poti in veliko markiranih planinskih poti, le nekajkrat je bilo treba prečiti po brezpotju. Zelo lepa trasa, a posebej bi izpostavil del od Tolstega vrha (KT 12) do Kramarice (KT 13) ter greben med Krnesom in Smrekovcem...
Po slabih petih urah sva z Janezom prišla spet tja, od koder sva šla, do hotela Golte. Rezultati žal še niso objavljeni, upam, da ni kakih problemov zaradi sistema točkovanih KT in možnosti izpuščanja posameznih KT.
(Dodatek ponedeljek zjutraj:   sedaj so rezultati že! ). 7. mesto. Ni slabo!
Sledil je golaž, rehidracija in sončenje na terasi pred hotelom.
In potem je bilo škoda vrniti se v dolino. Doma sva bila pa zvečer ob 9. uri. Another perfect day! 

 Par slikc, za lušte (pa niso vse od včeraj)

četrtek, 07. april 2011

Včeraj in danes sem v svoj tekaški arzenal pospravil prva dva teka v tem tednu.
Včeraj je bil to krožni vzpon na Hujsko (in spust na izhodišče) celotne dolžine cca 5 km, z dobrih 250 višincev, danes pa
Skupni tek AD
Dobili smo se na stezi, nekaj začetnikov in nekaj preizkušenih mačkov, po ogrevanju in vajah pa smo nadaljevali vsak v svojem, sebi primernem tempu.
Ti teki so zame zelo dobrodošli, saj mislim, da je sedaj pri meni hitrost tista, ki najbolj šepa. Poleg tega je lažje teči, če je skupina: med tekom "priganjamo" eden drugega, med pavzami pa se marsikaj pogovorimo. Tek in druženje, prijetno s koristnim. Paše, vsaj enkrat na teden.
Kaj sem delal danes?
8×400 m za 75 s. No ja, itak spet brez ure, tako kot vedno. Prva dva kroga mi je nekdo sugeriral podatke, naprej pa gasa po občutku.

Jutri bi moralo biti bolj počitniško, v soboto so na vrsti Golte.

nedelja, 03. april 2011

Planiram

April:
  • Zlati treking po Golteh- druga tekma Slovenske treking lige;
  • 8 urni FORMAraton v Tivoliju;
Maj:
  • tek trojk (tradicija!!);
Junij:
  • GM 4o;
To so tekme, ki se jih imam namen udeležiti v naslednjih mesecih. No ja...za te sem prijavljen oz. dogovorjen.

sobota, 02. april 2011

TEDEN BREZ TEKA
Tole je pa bil teden: vseskozi ena sama dirka, pa nič teka.
Začetek tedna sva se, poleg službe seveda, intenzivno in na srečo uspešno ukvarjala s prodajo našega drugega vozila, ki ga zaenkrat ne rabimo, parkrat sem bil na terenu in je bila ura btw čez devet zvečer, ko sem prišel domov... pa še en pogreb je prišel vmes. Včeraj (na 1. april) sem si vzel tisto urico časa med službo in občnim zborom Atletskega društva Železniki za "skok" na Hujsko.
Danes se dogajajo zanimive stvari:
  • eno je 6 ur Kališča, tekma, na kateri se v enem vzponu pri dolžini cca 3,5 km vzpneš za 830 m višincev, nato skoraj v prostem padu na izhodišče in ponovi vajo nx. 6 ur. Pa je sedaj že za pol skrajšano, prvih 10 let je bilo 12 ur Kališča. Enkrat sem pa bil, leta 2008.
  • drugo je tek po Veliki Krpanovi poti. Od Pivke do Postojne. Uradno 91 km. Že lani sem si zadal cilj, da jo moram najprej spoznati etapno, za letos poleti pa imam v planu opraviti s celo. V tem času je pot navdušila tudi EČO-ta, etapno jo je obdelal (delno z AVI-jem) že pozimi, danes pa se je podal na celotno v družbi z zajcem in Matejem. Držim pesti!
In zakaj me ni ne na eni in ne na drugi?  Ali morda na kakšnem krajšem teku, dopoldne na Uncu (kjer še nisem tekel), popoldne pa v Vipavi (sem bil že večkrat in se vedno rad vračam).
Ker delam. Tokrat zase. Čaka me ena kuhinja. Med novoletnimi prazniki sva jo načrtovala, sedaj je izdelana. Le v prostoru je treba urediti še nekaj stvari, nato jo bom lahko zmontiral.



Navsezadnje bi lahko tudi počakalo, a naslednjih nekaj sobot imam že zasedenih. ZA TEK! Kuhinjo imam pa namen med prvomajskimi prazniki fertkat...je še en mesec, pa saj veste, kako se hitro spelje.