ponedeljek, 25. april 2016

Letos s tekmami bržkone ne bo nič!

Prejšnji zapis je nastal po pregledu pri ortopedu, sedaj je za mano magnetna resonanca, ki je samo potrdila diagnozo, kar pomeni, da sem v čakalni vrsti za artroskopijo ramena (rekonstrukcija rotatorne manšete). Ta naj bi bila enkrat v drugi polovici junija, kar je glede na čakalne vrste še dokaj hitro,,,ampak ni se za hvaliti vnaprej, raje počakajmo. Rehabilitacija cca. pol leta...Torej na svidenje naslednje leto.

Če malo špekuliram: takojšna postavitev diagnoze po poškodbi začetek decembra in pričetek zdravljenja ter rehabilitacije, pa bi bil danes lahko že blizu...

Ja, Mazzinijeva kolumna, ki sem jo priporočil prejšnjič, zelo točno odraža stanje našega zdravstva. Vredno branja!

:::

torek, 12. april 2016

Mar sploh lahko kaj storimo?

Naslov sem si sposodil iz lani oktobra objavljene kolumne Mihe Mazzinija z naslovom Zdravstvo odlično, pacienti slabo. Kolumno je vsekakor vredno prebrati, tudi jaz sem jo takrat z užitkom, tako kot vse njegove, vedno aktualne, čeprav opisuje zaskrbljujoče stanje našega zdravstva.
Takrat sem bil še del "aktivnega prebivalstva" in si niti pod razno nisem mislil, da bom prav kmalu na lastni koži izkusil odličnost našega zdravstva.

Po štirih mesecih vendarle diagnoza?

V prejšnjem zapisu  izpred enega tedna sem pisal o svojem ogorčenju zaradi "ponovnega pregleda" pri kirurgu na Jesenicah, ki v resnici sploh ni bil pregled...
Tako to ne gre! Treba bo ukrepati.
Drugo mnenje? Brez veze. Mnenje drugega zdravnika iz iste ustanove na podlagi istih izvidov in že pridobljene dokumentacije.
Odločil sem se torej za obisk priznanega ortopeda. Po naročilu sem dobil datum 21.6. (dva meseca in pol!) s pripombo, da bo samoplačniško hitreje. To sem sicer imel v mislih že prej, a naročniški obrazec tega ni predvideval, zato sem na sporočilo takoj odgovoril. Včeraj (pon. 11.april) sem bil že na pregledu.
Poškodbo smo do sedaj obravnavali kot "delno raztrganino rotatorne manšete". Osnova za to je bil UZ izvid, ki pa je lahko tudi pomanjkljiv... (včasih gre za razhajanje med UZ izvidom in dejanskimi poškodbami).
Najnovejša ugotovitev je, da je poškodba bistveno večja, "klinično gre za popolno rupturo supraspinatusa".
Sedaj naj bi sledila magnetna resonanca s čakalno dobo najmanj tri mesece na napotnico ali pa v nekaj dneh za 230€, potem operativni poseg in rehabilitacija. Če računam časovno: pol leta do operacije, pol leta rehabilitacije in dodam še štiri mesece, kolikor že čakam na diagnozo...in če bi včerajšni pregled opravil na napotnico šele sredi junija...leto in pol!

Uf, koliko raje bi pisal poročila s tekmovanj, kot pa tole, verjemite mi!

Pa čisto za konec dodajam še en glasbeni biser, ker pač iz svoje kože ne morem:
DIRTY THREE - Everything's fucked (live)


torek, 05. april 2016

Rehabilitacija poškodbe ramena: pričakujem preveč??

Ne vem, morda sem samo naiven, pa vendar se mi dozdeva, da je razlika med mojimi pričakovanji in dejanskim dogajanjem prevelika.
Od prejšnjega zapisa na to temo je minilo že cela dva meseca.
Sedaj je od poškodbe dobre štiri mesece, od pregledov in izvidov imam še vedno le RTG s prvega dne z urgence in samoplačniški UZ z začetka januarja, za mano je 30 fizioterapij...
Na FTH smo dobro napredovali...do neke točke, ko se je ustavilo, nobenega napredka več. Kaj sedaj? Preiskava pri ortopedu, ki bo dala odgovor, kje je problem in istočasno navodila, kako naprej!
Potem me je zdravnik na zahtevo komisije vendarle napotil na ponoven pregled k kirurgu na Jesenice...čakalna doba okrog mesec in pol. Vendar: od tega sem veliko pričakoval. Včeraj (4. april) sem bil na izletu na Jesenicah. Tega drugače ne morem imenovati: nobene nove preiskave, niti pogledal ni, v kakšnem stanju sem...pogledal je samo tisti tri mesece star UZ in ugotovil, da bo najverjetneje potrebna artroskopija, razen, če se zadeva sama od sebe ne umiri...pa nobenih navodil, kako sedaj ukrepati, kaj delati na FTH...nič! Čakalna doba za artroskopijo je okrog tri mesece, sledi rehabilitacija. Sedaj sem v čakalni vrsti...Z Jesenic sem odhajal jezen, prav penast...in še manj sem vedel, pri čem sem, kot prej. Popoldne sem naredil eno lepo turo. Umiriti se je treba, se spraviti v racionalno razmišljanje, ostati priseben...

Danes zjutraj sem imel še zadnjo FTH obravnavo, tudi tam so pričakovali kaj oprijemljivega, navodila...pa smo ugotovili, da sedaj nimamo več kaj, nima smisla. Razočaranje za vse!
Z zdravnikom sva potem ugotovila le to, da mi preostane izvajanje vaj za moč mišic po navodilih fizioterapevtke, da ne pride do atrofije (mišično propadanje zaradi neaktivnosti), "malicanje" nalgesinov (protibolečinsko in protivnetno zdravilo) v primeru hujših bolečin in čakanje ter upanje, da se morda zadeva popravi sama od sebe. Sam sem se odločil, da bom roko vse bolj uporabljal, stopnjeval obremenitve, potem pa kar bo, pa bo.
Ali pa dodatne samoplačniške preiskave, za katere pa ne morem vnaprej vedeti, da bodo dale kaj novega ali kakorkoli vplivale na potek. Po drugi strani imam pa vse bolj filing, da je taka usmeritev zdravstvenega sistema: kar najmanj skozi javni sistem in kar največ samoplačniško (kdor zmore). Prelesti kapitalizma v zdravstvu!
Po mojem skromnem mnenju bi v takih primerih takoj po poškodbi morali opraviti vse preiskave (osnovna diagnostika!!), ne pa da po štirih mesecih še ne vem točno, v kakšnem stanju je poškodovana rama. Potem pa čimhitrejše ukrepanje, v nasprotnem primeru akutna poškodba sčasoma postane kronična.
Moja pričakovanja so seveda velika, predvsem zaradi narave dela, ki ga opravljam. Zadeva mora funkcionirat 100%.
Ja, in še vedno veliko hodim. Vsakodnevno! Včasih tudi tečem.

Če bo kaj novega, pa spet napišem...LP

::