nedelja, 19. november 2017

Gibanje v urbanem okolju ali v naravi?

Kot prvo:  "pozitiven učinek na psihično zdravje pri aktivnostih v naravi je kar 50 odstotkov večji kot pri aktivnostih v zaprtih prostorih oz. telovadnici. "
Tako menda kažejo študije! Jaz verjamem.

Še več: verjamem, da ima tek (ali hoja) v naravi, v gozdu, čez travnike, po hribih...po kolovozih, stezah...vsestransko veliko ugodnejši vpliv na tekača ali pohodnika kot gibanje v mestu. S slednjim si v določenih obdobjih lahko naredimo celo več škode kot koristi...

Tek v naravi ali stran od skrbi
Ugoden vpliv hoje v naravi

Zasvojenost?


Kot drugo: tek človeka lahko zasvoji. To je sicer znano, gre za eno "boljših" zasvojenosti v primerjavi z večino ostalih, dokler se ne prelevi v popoln egoizem, ki lahko zelo veliko "košta", poleg tega pa od celotne družine terja prilagajanje ( da ne rečem podrejanje) egoističnemu posamezniku in njegovim "muham"...Pa ne bom sedaj o tem, prvotni namen je bil le napisati, da sem verjetno postal zasvojen z gibanjem v naravi, predvsem gozdu.
Motivacija se vedno najde: lahko so to nove trail superge, nova naprava za merjenje razdalje in višincev, lahko je iskanje medveda, iskanje novih poti, včasih pot v dobri družbi, lahko pa le sprostitev po delu...sčasoma pa takih motivacij niti ne rabimo več, gibanje enostavno rabimo, se oblečemo in gremo. Brez nujnosti po osvajanju vrhov ali postavljanju rekordov, včasih le za kakšno urico, včasih se zna tudi "nakuhati"...


Tale vikend sem spet izkoristil:

V soboto krožna varianta čez Prtovč





V nedeljo skozi Kališe do cerkve SV. Križ






Ali ni lepo? 

Na zgornjih povezavah so tehnikalije in več fotk.


Trail Rašica, 25.11.2017
Naslednji teden me pa spet čaka ena tekma. Rašica trail, štart v Gameljnah, vzpon na Rašico, čez avtocesto na Šmarno goro in nazaj. En krog meri 18,7 km, to je krajša varianta, hardiči so se odločili za daljšo, trikratno ponovitev kroga, torej 55 km...

LP



nedelja, 12. november 2017

Taki in drugačni prazniki

Martinov praznik

Zame pomemben praznik. Že pred leti, ko je na primorskem potekal Martinov tek s startom v Kortah, je bila udeležba na teku le pika na i...Običajno smo za 3-4 dni najeli apartma v Strunjanu. 

Gos/raca ? Je vprašanje. Enkrat gos, pri kateri pa, po moji oceni, gre razlika v velikosti le na račun maščobe. Tisto, česar ne pojemo. Mesa skoraj enako. Torej gos samo enkrat, sedaj vedno raca. Tudi letos. Odlična. Pohvala Romani za dobro pripravo!!

Martin je pomemben praznik na vinorodnih področjih, drugje pa kakor kdo. Kolega je letos šel martinovat na Primorsko, pa kaj...kolikor jih poznam, bodo (so) martinovali ob pivu. 

Praznik demokracije

 Volitve. Praznik demokracije? No ja, ne vem...Pri 9 kandidatih v prvem krogu, pa tako slaba udeležba. "Ni izbire"!.  Stranke (s svojimi kandidati) jokajo, da ni izbire. 
 Smo se sčasoma navadili, da volimo kogarkoli le zato, ker "tainta" ne sme zmagati? Sedaj je nastal problem, ker ni bilo kandidatov, ki "res ne bi smeli zmagati".
 Jaz vidim bolj problem v tem, da nas je sama politika pripeljala do situacije, ko ne vidimo več nobene možnosti kakorkoli vplivati na pomembna življenjska vprašanja...apatija, ki se odraža v vse nižji udeležbi na volitvah.


Tekaški prazniki

Ja, določene  prireditve se javno označujejo kot tekaški prazniki, za take jih običajno razglašajo organizatorji sami. Tekaški praznik je pravzaprav lahko karkoli: danes bi lahko izpostavil primorski trail treh vrhov ali pa uvodno tekmo kranjske zimske tekaške lige...
 Sobota je bila namenjena delu (med drugim sem posadil tri drevesa, dve jablani in češnjo, pa upam, da bo kaj iz tega), nedelja je bila dopoldne še delavna, potem je pa sledil "tekaški praznik", en lep krog Spodnje Danje- Podrošt- Sorica. En del (po grapi s Podrošta v Sorico) sem šel celo prvič, torej odkrivanje novih poti. Kolikokrat sem preskakoval grape niti nisem štel, pot in potok se stalno križata. Se ne pritožujem, to je le popestritev. Je bilo le slabih 8,5 km, 800 višincev...lepo!
 Takole.

Izhodišče

Preskoči!

Sorica


Odločitev za tekmo

Moram se še prijavit, v planu imam Rašica trail...še en tekaški praznik?


"Transcendenca glasbene izkušnje"

praznik glasbe:



:::






nedelja, 05. november 2017

Avto je ostal doma

 Delovna sobota, Ratitovška tridesetica, EMŠO in medved kdovekje



Včeraj se je dogajala Valvasorjeva ultra (rezultati 24 ur  in  rezultati 8 ur), 24-urno gorsko preizkušanje samega sebe s krajšo, 8-urno varianto za "softiče". Slednja mi je bila zanimiva za koristno preživetje ene od lepih jesenskih sobot, pa s tem potem ni bilo nič...soboto sem preživel koristno, ampak na drugačen način, od jutra do večera. 8. novembra odpira vrata ljubljanski pohištveni sejem Ambienti 2017...
 Nedelja naj bi bil čas za počitek, ampak, vsaj ena Hujska pa lahko pade. In sem šel, v svojem stilu. Odločanje na vsakem razpotju za naprej, nazaj, desno (Rudno, Dražgoše) ali levo (Dašnica, Podlonk, Prtovč). Danes je bilo dovolj volje za "naprej" in tako sem se po uri in 50 minut znašel v koči na Ratitovcu. Moj trideseti letošnji! Veliko jih je z več vzponov, nekaj celo takih, da že več let hodijo vsak dan, ampak tako se jaz ne mislim vezati. In še: v glavnem se pripeljejo, kolikor blizu se da. Pa pustimo to debato: sledil je spust na Zali log ter vrnitev mimo Suše na izhodišče v Železnike.
 Takole  izgleda moj krog na sports trackerju. Izmerjenim slabim 24 km pa moram dodati še dva neprostovoljna: med spustom z Ratitovca na Poden sem, bukselj, odkril praznino v odpetem žepu trenerke. V tistem, kjer bi moral biti telefon. Točno sem vedel, kje sem ga nazadnje uporabljal. Vzpel sem se cel km proti Ratitovcu do tiste točke, pa spet nazaj dol...in sem ga našel, slabih 100 m nižje. Uf!
 Tematska pot v Sušo, na novo postavljene živalske tarče za trening lokostrelcev, pavza pri sodelavcu Anžetu in zaključek poti sredi popoldneva...precej več, kot sem planiral. Tako je pač življenje, nepredvidljivo. In prav je tako, da ni preveč dolgočasno.


Pogled proti "mojim" Sp. Danjam (v sredini fotke) in Sorici (malce levo)

Prtovč

Tematska pot v Sušo. Lani (2016) je dobila priznanje kot najboljša tematska pot!
Lokostrelske tarče: fotkal sem le te tri, sicer jih je več.




 Medveda pa še vedno nikjer, niti makete.
 Za konec pa, še vedno pod vtisom odličnega ljubljanskega koncerta nikajame...ni šanse, da izbiram po lestvici boljši/slabši, ker so vsi dobri! Jubilee street je izjemen!



LP, se vidimo!

sreda, 01. november 2017

Can you feel my heart beat...bum,bum, bum



Kako opisati Nicka Cavea in njegovo glasbo?

 V ponedeljek, 30. oktobra se je v okviru svoje evropske turneje v ljubljanskih Stožicah ustavil "avstralski melanholik" Nick Cave s svojo odlično skupino The Bad Seeds.
 Je eden redkih "velikih", ki redno obiskujejo tudi Ljubljano. To je bil menda že njegov deveti nastop, vsakokrat pa se predstavi v novi luči, tako da njegovi koncerti nikakor niso ponavljanje nečesa že videnega. 
 Lahko rečem, da sem njegov "fan", videl sem ga (prazaprav množina, "jih", slaba semena so redni spremljevalci) v Križankah in v Tivoliju...Sedaj, ko sem nepoznavalcem omenil, da grem na koncert, sem trčil na vprašanje, kakšno glasbo izvaja (seveda je bila prva ocena, da verjetno gre za neke "dratarje"). Kako sploh opisati Nicka Cavea? Po moji oceni je to misija nemogoče (po ponedeljkovem koncertu še toliko bolj), zadevo je treba doživeti...pa ne le doživeti, nekomu, ki ga vsaj malo ne pozna, enkratni dogodek ne bi pomenil veliko ali pa bi ga usmeril v napačne ulice...

 Zato tudi ne mislim na veliko razpredati, za predstavo, o kom govorimo, navajam povezavo na wikipedijo , za vtise iz koncerta pa nekatere od recenzij, objavljenih dan po ljubljanskem koncertu:

Nick Cave ganil razprodane Stožice (Delo)
"To ni koncert, to je maša". Nick Cave in transcendenca glasbene izkušnje (MMC)
Bučne nježnosti s terapeutskim učinkom

...

 Odličen, izjemen koncert, koncert leta, kot ga je nekdo označil (povzetek iz Dela):

Zagotovo bo tudi sinočnji koncert skupine Nick Cave and the Bad Seeds mnogim ostal v spominu kot koncert leta, mogoče celo naj koncert, na katerem so sploh kdaj bili. Veščost Cavea pri sodelovanju z občinstvom presega naučene odrske trike, kaže pa se kot spontana iskrenost, popolno razdajanje. Občinstvo to čuti in naklonjenost vrača. Čeprav so teme Cavovih pesmi temačne, pa so tudi življenjske in nekako biblično usodne in očitno mnogim dovolj blizu, da jih vzamejo za svoje. V času glasbene plehkosti, debilne repeticije polpismenih verzov prav takih stihoklepov, je slišati in videti koncert Cava in druščine nekaj veličastnega.
In to veličastje mu je uspelo pričarati skupaj z izjemno podporo fantastičnih glasbenikov, med katerimi je Ellis, kot nekak nori profesor, menjaval inštrumente, s katerimi je ustvarjal, skupaj z drugimi, na trenutke popolne pop melodije - krhke in nežne, že v naslednjem hipu pa kakofoničen zvok hrupa, ki bi lahko zidove podiral. Tak glasbeni pristop je ob odlično postavljenem odru in treh dodatnih ekranih in spodobnem zvoku pričaral popolnost rockovskega koncerta.


In še tale zaključek  iz MMC:

Še manj je jasno, kako je lahko vsaka nota zvenela neizpodbitno avtentično. Ste že kdaj slišali izvajalca na koncertu reči tisto klasično "tudi jaz imam vas rad" in začutili, da to stoodstotno resno misli? Ne glede na to, ali ima Nick Cave mesto v vašem osebnem panteonu najljubših, si upam trditi, da je bila sinočnja izkušnja za vse prisotne eno najbolj samosvojih koncertnih doživetij v življenju.


                                         
                     






Dodani posnetki iz koncertov pred ljubljanskim.

nedelja, 29. oktober 2017

Ljubljanskega maratona 2017 dan...

 Nikoli ne reci nikoli

Zgodnje dopoldanski klic na 031712306, to je avtomatska vremenska postaja Ratitovec, me je hitro prepričal, da kakšnih vrhov danes ne bom osvajal. Hitrost vetra 14 m/s v sunkih do 21 m/s, kar moramo za preračun v km/h  množiti z 3,6 in temperatura zraka 1°C. Pa vendar, en krog bo pa treba narediti.
 Vzpon iz Spodnjih Danj na Danjarsko planino, naprej na Soriško planino, po kolesarski progi na sedlo med Lajnarjem in Dravhom, spust po markirani stezi v Sorico in povratek na izhodišče. 
In spet nekaj "telovadbe" z napravami: kaže, da sem na sedlu nekako pomotoma pritisnil "pavzo" in to opazil šele spodaj pri starem seniku- sedaj na karti kaže, kot da sem tiste serpentine na spustu (od šestega km dalje) preletel po zraku v direktni liniji...👀... takole !
 Če se prav spomnim, sem do sedaj v tem delu vedno šel gor, sedaj prvič dol.



Soriška planina

Sorica


 Rokavice bo treba začeti uporabljat. Prste imam zelo občutljive, pa ravno danes sem se domislil, da bi šel s palicami. Vse OK, ampak potem niti ne moreš dati rok v žepe in me je na Soriški planini že pošteno zeblo. Med "jagrsko debato" v brunarici sem se vendarle ogrel in v nadaljevanju nisem več imel tega problema.


Tako, pa je šla še ena maratonska nedelja mimo brez mene, ampak: narava, mir, tišina, čist zrak...svoboda; vse to je neprecenljivo in vredno veliko več kot gužvanje po ljubljanskih ulicah, začenši z logističnimi problemi, pa hitenje za minutami in sekundami, nabijanje po asfaltu...
 Pa bom raje nehal, ker vrag si ga vedi, kdaj me bo spet zagrabilo. Nikoli ne reci nikoli, saj veste, "zarečenega kruha se največ poje"!

LP, vencelj

nedelja, 22. oktober 2017

Igračkanje s tekaško/pohodniškimi aplikacijami

 Ljudje smo postali odvisni od naprav. Celo iz tako preproste dejavnosti, kot je tek, smo naredili znanost. Pa se kdaj vprašamo, kaj  v resnici rabimo in kaj je zgolj izpolnjevanje želja oz. kaj "moramo" imeti, ker je pač  "v trendu" in ker "imajo vsi". 

 Povsem iskreno: kar  rabimo je le par superg, da nismo bosi (pa še tu bi lahko kdo oporekal) in nekaj kosov oblačil, da nismo nagi...za vse ostalo bi lahko rekli, da je krama...žal zelo draga krama. Proizvajalcem in trgovcem jo je uspelo spraviti v zavest tekačev kot "nujno". Dejansko obstajajo tekači, ki so od teh naprav tako odvisni, da so npr. brez športne ure povsem izgubljeni. 


 Na to nihče ni povsem imun, tudi jaz ne, čeprav sem bil vedno znova deležen najmanj čudenja, ko sem šel na tekmo (tudi maraton) brez ure in to še vedno počnem. Podatek o dolžini proge (trase) sem dobil v razpisu, izmerjen čas bo v rezultatih...kaj sploh še rabim?

  Ja, morda pa vendarle, za domačo rabo. Ne štoparica, srčni utrip, tempo...to mi ni pomembno. Rad pa vem, koliko kilometrov naredim na svojih turah in za to mi povsem zadostuje ena od aplikacij na telefonu, pravzaprav sploh ni važno, katera...Zanimivi podatki, pa še vedno le to, kar sem napisal v naslovu: igračkanje.
 Tako sem se letos igral z dvema, sports trackerjem in mapmyrun, razlike, ki sem jih opazil "na prvo žogo" so 1) presenečenje, da sports tracker izračunava porabo kalorij in ne spomnim se, da bi prej kaj vprašal po podatkih glede teže in višine, kar naj bi bila ena od osnov za izračun tega podatka...mapmy run to ima, 2) mapmyrun ima za razliko od sports trackerja tudi števec korakov...drugih odstopanj pa zaenkrat še ne. Zadnjič sva z Markom na Blegoški turi uporabljala Marko prvega in jaz drugega in bistvenih razlik v podatkih ni bilo...


 Bolj zanimivo je postalo ta teden, ko sem, spet zgolj za igračkanje, dodal še pedometer, aplikacijo za štetje korakov, porabo kalorij in tudi...hm, na meni neznan način merjenja razdalje. 


 Testiranje in primerjava na terenu

 Bom za primerjavo navedel samo današnjo aktivnost in primerjavo med mmp in tole "kvazi pogruntavščino". Torej:

Map my run mi je na poti iz Železnikov čez Kres mimo Novaka na Jesenovec, spust po cesti na Prtovč, nadaljevanje mimo Draboslovice nazaj v Železnike nameril 17,8 km, dobrih 1000 m višincev, 24 400 korakov, porabljenih 1200 kalorij v dobrih 3 urah in 3/4 (klik na tehnikalije ), pacer pa 20 000 korakov (4400 razlike!), 13 km (skoraj 5 km razlike) in 520 kalorij (700 razlike). Seveda so mi dejanske razdalje že od prej dokaj jasne in vem, kdo je v tej igri "lažnivec"...čaka ga še par preizkusov za primerjave in nato odhod na smetišče zgodovine.


 Ja, današnja zgoraj opisana tura je bila kar zanimiva. Dopoldansko vreme še odlično, le ozračje nekam megleno, tako da za fotke ni bilo kaj prida.


 Na Novakovem griču sem bil v tem tednu trikrat, prvič sam, drugič sva šla z Romano, danes spet solo. Vsakič po drugih poteh, vedno krožno, po eni gor, drugi dol. Zadnja leta je nastalo toliko gozdnih vlak, da se vedno znova najdem pred odločitvijo, kam naprej ali nazaj, levo proti Dašnjici ali Podlonku, desno v Rudensko grapo ali naravnost proti Jesenovcu in Kosmatemu vrhu. No, če grem popoldne po službi je sedaj treba računati tudi na temo, danes nisem imel nobenega plana, do kje...pa sem imel čas in voljo za malce podaljšanja...pa vendar ne prav na Ratitovec. Sem bil doma ravno pravi čas, da sem še skuhal kosilo, preden je prišla Romana iz službe.

 medvedu pa ne duha ne sluha. Itaq!

Ja, s fotkami danes ni bilo nič, posnel sem jih le nekaj v okolju, v katerem res uživam: gozd, mir, tišina...svoboda!








Prtovč in Ratitovec


 







Podlonk


Železniki



To je to za danes, LP, vencelj!











nedelja, 15. oktober 2017

Dražgoška tura



Regeneracijski pohod po včerajšnji daljši turi in istočasno kurjenje presežne prejete energije na pojedini po krstu vnuka



 Torej, popoldne sem jo pičil iz Železnikov v Kališe, pa na Površnico, v Dražgoše in v Jelenšče (najvišja točka), po poteh za vasjo do stare cerkve in skozi Rudno v dolino.
 Je blo tok fajn, da bi kar vlekel, če me ne bi preganjala tema.
 11 km, 890 kcal... klik za detajle.
Narava je še čudovito jesenska, čeprav počasi izgublja svoj čar...listje dobiva bolj enotno, rjavo barvo, kar ga še ostaja na drevju, ampak ne bo več dolgo.

 Slikce:














Less talk, more action!

se vidimo, LP, vencelj


sobota, 14. oktober 2017

Kar peš od doma na Blegoš

Tega ljudje običajno ne počnejo. V glavnem se za osvojitev nekega hriba zapeljejo do najbližje izhodiščne točke...
Danes pa sva se z Markom odločila za Blegoš z izhodiščem od doma, iz Železnikov.
Staro reklo "ko rano ustaje rano dan zajebe" ob dobri vremenski napovedi ni prišlo v poštev, startala sva torej ob 6. uri izpred pošte, sva si  pa na poti skozi Studensko grapo in pri vzponu na Golico še pomagala z lučkami.
Z Golice sva pot nadaljevala v kontra smeri Ultra pušeljca skozi Martinj vrh in do Črnega Kala, tam pa sva se odločila za direktni grebenski vzpon na vrh Blegoša. Spust mimo koče, nadaljevanje na Slugov grič, spust v Potok in do davškega mosta, nato pa v Sušo in za Soro nazaj v Železnike.
Slabih 5 ur bruto, dobrih 31 km, dobrih 35 tisoč korakov, 2400 kalorij, nekaj fotk, lepo in koristno preživeto dopoldne... neprecenljivo!
Map my run detajli!

Jutranja megla v dolini
V Martinj vrhu

Na bunkerju na stezi proti Črnemu kalu


Slugov grič
Zali log

Suša