ponedeljek, 30. januar 2017

Dva meseca kot bi mignil




 Pošteno smo zakoračili v leto 2017, januar je že skorajda mimo. Januar 2017, mesec, ki bo menda zapisan v zgodovino kot najhladnejši januar v zadnjih 30 letih in kar tri celziusove stopinje hladnejši od tridesetletnega povprečja.
 Ampak tekači nismo zapečkarji...včasih se je za tek v mrazu treba malce prisiliti, a potem, ko steče, tek lahko postane čisti užitek...posebno še, če tečemo v naravi, če nas razveseljujejo sončni žarki, čudoviti razgledi, v soncu svetlikajoči se snežni kristalčki, tu pa tam kakšna divjad...da bi človek zavriskal.

 Dobra dva  meseca sta že mimo, odkar sem se po uspešnem zaključku rehabilitacije vrnil na delo. Zastavili smo zelo "običajno", brez "šparanja", takoj na polno. Pa ne bom o tem...istočasno z vrnitvijo na delo sem se vrnil tudi na tekaške terene. Konec novembra in december sta bila v znamenju Kranjske zimske tekaške lige in Rašica traila. 
 Januarja so razmere postale bolj zimske in sem s KZTL zaključil, bolj sem se aktiviral v svojem okolju, torej samo skozi vrata in v breg. Štiri vikende zapored sem opravil "svoj" krog iz Češnjice (Železniki) v Kališe, nadaljeval do cerkve Sv. Križ, čez Površnico v Dražgoše, na Rudno s ponovnim vzponom proti Hujski in čez Kres nazaj v dolino. Ura in pol intenzivnega miganja. Tako lepo, da je škoda nazaj v dolino.
 Poleg tega pa še en Ratitovec, večkrat Hujska (enkrat nočna malo pred 21. uro- hvala, Marko, da si me "zbezal"!)...in to po mojem mnenju popolnoma zadostuje, predvsem pa, skupaj s službo, popolnoma "pokrije" potrebe po vsestranskem gibanju. In, zelo pomembno, tek je učinkovito sredstvo proti stresu!
Da bi ostali zdravi ali da bi si izboljšali zdravje, odrasli ljudje potrebujejo dve vrsti fizične aktivnosti na teden: aerobno vadbo in vaje za moč. In da bi bili zdravi, morajo biti odrasli aktivni...
 Še vedno pa vsakodnevno, pred službo, izvajam vaje za ramena po navodilih fizioterapevtke iz rehabilitacijskega obdobja in vaje za križ, pravzaprav gre bolj za aktivacijo stabilizatorjev trupa in zaenkrat vse skupaj funkcionira odlično! Delam lahko vse tisto, kar sem prej, lahko tudi tečem, grem s palicami v breg....in pogledujem za prvimi spomladanskimi tekmami!


delo




delo
                                   







Sv. Križ, točka "mojega" kroga.



In to je zaenkrat to...lep pozdrav in se vidimo, vencelj


😉😉















nedelja, 15. januar 2017

Zimsko pravljico...

...po zadnjem sneženju sem danes doživljal na ponovitvi trase s prejšnjega tedna, tokrat z dodatkom. Zadnjič se mi je zaradi premrzlih prstov mudilo v dolino, tokrat teh težav nisem imel: debelejše rokavice in sonce so opravili svoje.
 -6°C, kolikor je kazal termometer ob odhodu, na soncu ni bilo čutiti, sonca pa je na trasi Češnjica- Kališe- Sv. Križ- Dražgoše obilo. Krasni razgledi v jasnem zimskem vremenu: Kamniško- Savinjske Alpe proti vzhodu, Triglavsko pogorje proti zahodu, Škofjeloško hribovje na jugu, Ratitovec kot na dlani...svetlikajoči, od sonca ožarjeni snežni kristalčki...celo okrasitev smrek je sedaj veliko lepša kot pa ves tisti novoletni kič.



(Slika je simbolična)

Snega sicer ni prav veliko, tudi zgoraj komaj kaj več kot 15 cm, občutek je pa vendarle bolj zimski. Zato sem se ob spustu iz Dražgoš odločil še za vzpon iz Rudenske grape po gozdni cesti proti Hujski in povratek čez Kres v dolino. Več je pa le več.😁



Značaj je vse (klik!)
Avtor Russel W. Gough, v slovenščino prevedel Janez Penca.
Podnaslov "za etično odličnost v športu".
7. stran:
Šport je lep; vse življenje nam je lahko v tolažbo in veselje. Neskončno veliko nas nauči o nas samih, na primer o naših čustvih in značaju, kako v trenutkih stiske ostajamo odločni in kako se z roba poraza odrinemo k zmagi. V tem pogledu bi bilo težko kje drugje najti podoben pouk. Skozenj odkrivamo, do kod sežejo naše moči, a z njim tudi gradimo samozaupanje in pozitivno podobo o sebi. Nikoli ne smemo misliti, da smo nad športom.
(Arthur Ashe v Dnevih milosti, ki jih je napisal tik pred smrtjo 1993)

 Spet sem pri knjigi. Ni nova, imam jo že dolgo in enkrat sem jo že prebral. Sedaj sem jo zopet vzel v roke.

Največje priložnosti za športno ravnanje so tam, kjer so največje priložnosti za nešportno ravnanje. (R.G.)

In še: edini način, da stvari premaknemo na bolje, je, da za vse, kar je narobe, nehamo kriviti druge in se pogledamo v ogledalo!
...
Uživajte!
LP



nedelja, 08. januar 2017

Važno, da se miga!

 Končna odločitev je padla zjutraj. Na pohod iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše sem se že prej odločil, da ne grem, ostala mi je odločitev med Kranjsko zimsko tekaško ligo (na vrsti je bil tek iz Stražišča na Mohorja) ali pa neki solo krog kar od doma.
 Odločilne so bile temperature. Ob 9. uri je bilo pri nas izmerjenih -9,8°C. Verjamem, da zelo mrzel zrak ni ravno najnaj za dihala (o tem bi seveda spet lahko imeli zelo obširno debato, odvisno pa je od številnih dejavnikov, kot npr.: sama temperatura, onesnaženost, trajanje izpostavljenosti, zdravstveno stanje posameznika, njegova odpornost in tudi njegov pogled oz. razmišljanje na problematiko itd.) in nisem povsem prepričan, ali bi mi tek na škrge na 9 km trasi naredil več koristi ali več škode.

 Torej druga možnost, krog od doma, pa še Dražgoše vključim!
 Solo in ne po najbolj direktni (najkrajši) varianti. Pa seveda počakati, da se stopinje malce dvignejo.
 Štartal sem ob 10. uri s Češnjice v Kališe, vzpon pa nadaljeval do 869 m visokega Sv. Križa.






 Od tam vodi lepa pot čez Rožnik in Površnico v Dražgoše, ki so danes gostile množico pohodnikov. Ob 11. uri sem bil pri spomeniku, nato pa sem se kaj hitro spustil na Rudno in domov.
 Spet se je pokazal stalni problem, da imam roke zelo občutljive na mraz. Kljub rokavicam me je zeblo celo pot, čeprav sem jih stalno razmigaval. Prste na rokah imam tudi sredi poletja običajno ledene, pozimi je vse, kar je pod +5° C lahko že problem. Danes sem se s svojim tempom dobro ogrel, prsti pa so že prešli prag bolečine in se mi je na povratku kar mudilo. Sklepam, da sem že v mladosti nekajkrat imel ozeble prste in so zaradi tega toliko bolj občutljivi, čeprav bi si lahko mislili, da je logika nasprotna: da bi jih s tem utrdil. Ne vem, samo ugibam.

 DRAŽGOŠE (klik)

 Od leta 2006 sem 9x šel na zimski pohod Železniki- Ratitovec- Dražgoše. Sprva sam, zadnja leta z odlično ekipo. Tako odlično, da kljub moji odsotnosti lani in letos nadaljuje tradicijo. Letos jih je bilo navkljub mrazu v ekipi 9. Hvala za to in hvala za prijetno "after" druženje😁. Morda pa drugo leto spet grem...ampak takoj povem, da bi mi bila kakšna poletna ponovitev bolj povšeči, tako kot sva si jo zamislila z Markom poleti 2015







 Sicer pa Dražgoše meni ne predstavljajo neke hude ideologije. Ideologije ustvarjajo politiki, za dosego svojih skritih ciljev. To nima nobenega smisla. Umetno razdvajajo ljudi ter ustvarjajo in razpihujejo razdor med njimi. Prej bomo ljudje to spoznali, bolje bo.

 Komentar Igorja Kavčiča v Gorenjskem glasu ni slab.

Dražgoše 75 let po znameniti bitki


KZTL- Mohor, 2.krog

 Čeprav se teka nisem udeležil, dodajam današnje rezultate. 60 vztrajnih!
 Rezultati Mohor- 2. krog + skupni liga
 Čestitke!!
 Naslednjo nedeljo spet sledi ravninski krog okrog Brda!




😏 Vedno imam na koncu občutek, da sem še na nekaj pozabil...v izogib temu dodajam še eno odlično izvedbo  Dirty tree...


https://www.youtube.com/watch?v=eLvpu_XLYdU













sreda, 04. januar 2017

Kratka rekreativna inventura 2016

 Leto 2016 je bilo spet nekaj posebnega, predvsem pa bolj "hodaško" kot tekaško. Migal sem veliko, se potikal po okoliških krajih, gozdovih in hribih...vendar o tem že tradicionalno ne vodim nobenih količinskih statistik, npr. časovnih ali dolžinskih.
 Iz svojih zapiskov bom potegnil le nekaj hitrih in površnih podatkov:

Ratitovec 18x
Črna Prst 1x
Blegoš 2x
Porezen 1x
Lubnik 1x
Kališče 2x

 Poleg tega še številni vzponi od doma na bližnje "kuclje": Sv Križ, Sv. Miklavž, Hujska, Kovaški vrh...
 Z Romano sva "pobirala"  žige Obhodnice Ratitovec na Soriški planini in iz Soriške planine proti Ratitovcu...
 Ne smem pozabiti na 14 dnevno aktivno spoznavanje občine Dobrna, njenih lepot in zanimivosti.
 

Teka ni bilo veliko, odprlo se je šele proti koncu leta, kljub temu se mi je nabralo 7 tekem:

> v maju 16 km  v okolici Soriške planine na tekmi za slovensko treking ligo
> v novembru in decembru sem se udeležil petih tekov Kranjske tekaške lige
> 26. novembra sem bil na 20 km trasi traila po Rašici


Zadovoljen in z optimizmom tečem v leto 2017!