nedelja, 26. marec 2017

Trail štirih selških cerkva

  V petek sem dobil povabilo na lep, zanimiv trail, krožno pot po bližnjih hribih, ki obkrožajo Selca: Sv. Miklavž, Sv. Mohor in Sv. Križ. 
 Vse poti so mi zelo znane, že velikokrat obiskane v različnih variantah, med drugim večkrat že tudi povezane v eno turo, kot npr. tale izpred štirih let, ko sva s Petrom startala z Rovna na Miklavža, Mohorja, v Dražgošah pa nadaljevala do Prtovča in je bila tura temu primerno daljša...
 Samo pot so si zamislili v TD Selca, o čemer piše tudi Bojan na svoji FB strani...
 Pa sem si rekel, da bi bila to odlična zadeva, spet enkrat po teh lepih poteh, za v Danje bo čas tudi še potem in sem se Markovemu povabilu odzval. 
 Štartala sva ob 6. uri v Železnikih, šla za Soro na Studeno, sledil je strm vzpon na prvi hrib, Sv. Miklavž. Nato sva se po drugi strani spustila skozi Golico in po stezi v Dolenjo vas, od tam pa po cesti do Ševelj. Gozdni vzpon do Pozirna mi je bil vedno eden najlepših in ne posebno strm, teren se postavi pokonci šele v zadnjem delu iz Zabrekev do cerkve na Mohorju.
 Zgoraj naštevam le tri cerkve, četrta je Sv. Jedert nad Lajšami, ki pa za razliko od ostalih ne stoji na vrhu kakega hriba ampak ob cesti Dražgoše - Jamnik, prav tam, kjer nas pešpot iz Mohorja pripelje na omenjeno cestno povezavo. Po tej nadaljujemo približno kilometer in pol do Dražgoš, takoj pri prvi hiši pa nadaljujemo levo (smer Kališe) čez Površnico do Sv. Križa. S spustom skozi Kališe na izhodišče je bila po slabih štirih urah in opravljenih dobrih 23 km teka/hoje "klobasa zašpiljena."

Na tejle povezavi je nekaj tehnikalij, začrtana trasa in šopek slikic!

Prva točka, sv. Miklavž


Lepa pot, vredna obiska! Lahko tudi etapno...

























nedelja, 12. marec 2017

6. Kokoš trail 2017

 Po treh zaporednih nastopih sem bil lansko leto prisiljen kokoš izpustiti, letos pa sem se ponovno odločil za udeležbo.
 Tekma mi je res všeč, proga je lepo razgibana, z vzponi, spusti in povsem tekaškimi odseki, je pa res, da je trasa vsako leto drugačna in tudi letos se tej tradiciji niso izneverili, kar pa je problem le za tiste, ki hočejo primerjati časovne dosežke, zame pa je to le dobrodošla popestritev.
 Kokoš je kraški hrib z vrhom in Planinsko kočo (674 m) na slovenski strani, start teka pa je v Italiji, v Bazovici. Kolikor imam v spominu, tista tri leta, ko sem bil na tekmi (13, 14, 15) nismo nikoli tekli po slovenski strani, če pa spodaj pogledamo potek letošnje trase, kaže na veliko spremembo. Celo mimo koče smo tekli.
 Čestitke uspešnim slovenskim tekačicam in tekačem, predvsem na daljši, 16 km progi že tradicionalno zavzemajo vodilna mesta!!
 Glede na dosežene čase (op.: lanskih rezultatov nisem gledal in jih nisem dal v primerjavo) je bila letošnja proga še nekoliko daljša.

Rezultati!!

 Statistika: 16 kilometrskega teka se je udeležilo (oz. končalo, po rezultatih) 128 žensk in 385 moških, skupaj 513, Na 8 km progi je bilo tekačic 50, tekačev pa 60, skupaj torej 110.
 Rezultat 1 ura 31 minut me je pripeljal na 105. mesto /513 oz na 99/385 med moškimi, v kategoriji 50-55 let z 49 udeleženci pa sem bil na 13. mestu.
Zadovoljen? Ali mi kaj drugega preostane?


Planinska koča Kokoš




Karta letošnje trase



sobota, 11. marec 2017

Potegnem črto...


Sobota, 11. marec 2017 
Lep, sončen zgodnje-spomladanski dan.
Dan, ko res ni mogoče ostati nekje notri,
zaprt med štirimi stenami.
Dan, ki prav sili k miganju,
ven, na zrak in v naravo.

Dan sem dobro izkoristil. 
Dopoldne sem spet enkrat obiskal Dražgoše.
Krožno, po eni varianti z ene strani vasi na drugo 
in po drugi varianti na izhodišče nazaj.
Spodnje fotke so dopoldansko delo.

Popoldanski del dneva sva preživela v Danjah,
delovno v pravem pomenu besede. 
Čas in vreme sta prava za premike v kmetijstvu...
pravzaprav bolj vrtičkarstvu.
In naredila sva veliko,
po spletu okoliščin bistveno več kot sva planirala.

Ja, danes je bil en res lep dan.

Čimveč takih!















torek, 07. marec 2017

Nova pridobitev- še večja motivacija

 V prejšnjem prispevku  sem pisal o tekaški motivaciji in o tem, kako lahko tudi le ena naprava z ustrezno aplikacijo postane zelo dober "priganjač"...prav tako kot tudi kakšen drug nov kos tekaške opreme...predvsem superge.
 In ja, danes sem spet investiral ter pristal v novih speedcross 4. Saj sedaj že dolgo nisem, zadnja nabava so bile mizuno oktobra 2015 na sejmu "tečem", vsi pari so v glavnem iztrošeni.




 Tole so sports tracker detajli današnje nočne enourne krožne ture v Kališe in do Sv. Križa, na katero sva se četrt čez šesto popoldne podala z Markom. Luna je že čez polovico in dovolj močna, da sva videla svojo senco. Superge sem na blatnih poteh dobro "krstil" in niso več tako lepe kot na sliki oz. v trgovini. Saj zato pa so, da se uporabljajo! In prvi občutki so zelo dobri.
 Pravzaprav pri štirki menda gre za identičen model kot je bila trojka, le pri podplatu so pustili na čepkih nekaj več materiala, ker ga je pri prejšnjih res hitro pobiralo. To je pri moji trojki tudi edini problem, drugače so pa še cele in jih še vedno uporabljam.
 Zaenkrat dovolj, pa še drugič kaj, ko se bo spet kaj dogajalo...LP, vencelj

:::

nedelja, 05. marec 2017

Tekaška motivacija, lahko tudi v napravah

 O motivaciji za tek in rekreacijo je bilo prelitega že veliko črnila, na primer: o psihologiji za tekače- kako ostati motiviran , potem še ena o motivaciji za rekreacijo izpod peresa športne psihologinje, več prispevkov na portalu tek.si itd., itd....brskanje po netu pa da še veliko rezultatov.

 Začetnikom vedno dam nasvet, naj začnejo počasi in postopno. Predvsem je pomembno, da tekač tek zaznava kot veselje in užitek, ne pa kot "eno samo matranje". Začetno pretiravanje je že marsikoga zaustavilo in ga utrdilo v zmotnem prepričanju, da tek ni zanj.

 Pri izkušenih tekačih seveda obstaja velika razlika med lahkotnim joggingom in veliko željo prenekaterega tekača po dobrih rezultatih na rekreativnih tekmovanjih. V tem primeru je večkrat treba preiti iz cone udobja k garanju. Prav na tekmovanjih se vidi, da je takih garačev vse več in so tudi vedno boljši. Nekateri so pripravljeni zelo veliko vložiti v to, da bi bili hitrejši od konkurence.

 Včasih pa zgoraj omenjene metode psihološkega motiviranja ne zadostujejo. Včasih je dobro imeti kaj bolj oprijemljivega.

 Jaz sem sedaj našel motivatorja v napravi. Nekaj, kar večina uporablja, dodal pa sem aplikacijo, ki jo tudi mnogi uporabljajo. Pametni telefon in sports tracker. Merjenja pulza ne rabim, rad pa imam geografijo in na mojih poteh me vedno zanima razdalja. To sedaj imam, poleg tega pa še hitrost in fotoaparat, potem ko mi je tisti kapituliral in sem ga zabrisal v smeti. Vse v eni napravi. Novosti me vedno motivirajo, naj bo to spoznavanje novih tras v neznanem okolju, nova oprema...ali pa nova naprava.

  To me je gnalo, da sem ga preizkusil v četrtek, pa potem v soboto in spet danes. Nekaj mojih bolj priljubljenih tras je sedaj že "pod kontrolo". Vse so trail variante s konkretnimi klanci, kombinacija teka in hoje.  Fotografiranje mi sicer asociira na biatlon: najprej telesni napor, nato se je treba čimbolj umiriti za "dober strel". Pri nekaterih slikcah zato malce trpi kvaliteta.

 Trase sem razdeli na kroge (lap), da imam: 1) zabeležene dolžine posameznih odsekov na trasi in 2) da imam zabeležene hitrosti na posameznih odsekih, ki so si zelo različni: vzponi, spusti in vmesni tekaški deli.

Tule so vse tri trase z razpoložljivimi podatki:
Četrtek, 2. marec
Sobota, 4. marec
Nedelja, 5. marec

 Bliža pa se prva tekma: čez en teden, v nedeljo, 12. marca, se bo v Bazovici odvijal Kokoš trail. Prijavljen sem za 16 km...





  

LP,  vencelj


:::