nedelja, 19. november 2017

Gibanje v urbanem okolju ali v naravi?

Kot prvo:  "pozitiven učinek na psihično zdravje pri aktivnostih v naravi je kar 50 odstotkov večji kot pri aktivnostih v zaprtih prostorih oz. telovadnici. "
Tako menda kažejo študije! Jaz verjamem.

Še več: verjamem, da ima tek (ali hoja) v naravi, v gozdu, čez travnike, po hribih...po kolovozih, stezah...vsestransko veliko ugodnejši vpliv na tekača ali pohodnika kot gibanje v mestu. S slednjim si v določenih obdobjih lahko naredimo celo več škode kot koristi...

Tek v naravi ali stran od skrbi
Ugoden vpliv hoje v naravi

Zasvojenost?


Kot drugo: tek človeka lahko zasvoji. To je sicer znano, gre za eno "boljših" zasvojenosti v primerjavi z večino ostalih, dokler se ne prelevi v popoln egoizem, ki lahko zelo veliko "košta", poleg tega pa od celotne družine terja prilagajanje ( da ne rečem podrejanje) egoističnemu posamezniku in njegovim "muham"...Pa ne bom sedaj o tem, prvotni namen je bil le napisati, da sem verjetno postal zasvojen z gibanjem v naravi, predvsem gozdu.
Motivacija se vedno najde: lahko so to nove trail superge, nova naprava za merjenje razdalje in višincev, lahko je iskanje medveda, iskanje novih poti, včasih pot v dobri družbi, lahko pa le sprostitev po delu...sčasoma pa takih motivacij niti ne rabimo več, gibanje enostavno rabimo, se oblečemo in gremo. Brez nujnosti po osvajanju vrhov ali postavljanju rekordov, včasih le za kakšno urico, včasih se zna tudi "nakuhati"...


Tale vikend sem spet izkoristil:

V soboto krožna varianta čez Prtovč





V nedeljo skozi Kališe do cerkve SV. Križ






Ali ni lepo? 

Na zgornjih povezavah so tehnikalije in več fotk.


Trail Rašica, 25.11.2017
Naslednji teden me pa spet čaka ena tekma. Rašica trail, štart v Gameljnah, vzpon na Rašico, čez avtocesto na Šmarno goro in nazaj. En krog meri 18,7 km, to je krajša varianta, hardiči so se odločili za daljšo, trikratno ponovitev kroga, torej 55 km...

LP



nedelja, 12. november 2017

Taki in drugačni prazniki

Martinov praznik

Zame pomemben praznik. Že pred leti, ko je na primorskem potekal Martinov tek s startom v Kortah, je bila udeležba na teku le pika na i...Običajno smo za 3-4 dni najeli apartma v Strunjanu. 

Gos/raca ? Je vprašanje. Enkrat gos, pri kateri pa, po moji oceni, gre razlika v velikosti le na račun maščobe. Tisto, česar ne pojemo. Mesa skoraj enako. Torej gos samo enkrat, sedaj vedno raca. Tudi letos. Odlična. Pohvala Romani za dobro pripravo!!

Martin je pomemben praznik na vinorodnih področjih, drugje pa kakor kdo. Kolega je letos šel martinovat na Primorsko, pa kaj...kolikor jih poznam, bodo (so) martinovali ob pivu. 

Praznik demokracije

 Volitve. Praznik demokracije? No ja, ne vem...Pri 9 kandidatih v prvem krogu, pa tako slaba udeležba. "Ni izbire"!.  Stranke (s svojimi kandidati) jokajo, da ni izbire. 
 Smo se sčasoma navadili, da volimo kogarkoli le zato, ker "tainta" ne sme zmagati? Sedaj je nastal problem, ker ni bilo kandidatov, ki "res ne bi smeli zmagati".
 Jaz vidim bolj problem v tem, da nas je sama politika pripeljala do situacije, ko ne vidimo več nobene možnosti kakorkoli vplivati na pomembna življenjska vprašanja...apatija, ki se odraža v vse nižji udeležbi na volitvah.


Tekaški prazniki

Ja, določene  prireditve se javno označujejo kot tekaški prazniki, za take jih običajno razglašajo organizatorji sami. Tekaški praznik je pravzaprav lahko karkoli: danes bi lahko izpostavil primorski trail treh vrhov ali pa uvodno tekmo kranjske zimske tekaške lige...
 Sobota je bila namenjena delu (med drugim sem posadil tri drevesa, dve jablani in češnjo, pa upam, da bo kaj iz tega), nedelja je bila dopoldne še delavna, potem je pa sledil "tekaški praznik", en lep krog Spodnje Danje- Podrošt- Sorica. En del (po grapi s Podrošta v Sorico) sem šel celo prvič, torej odkrivanje novih poti. Kolikokrat sem preskakoval grape niti nisem štel, pot in potok se stalno križata. Se ne pritožujem, to je le popestritev. Je bilo le slabih 8,5 km, 800 višincev...lepo!
 Takole.

Izhodišče

Preskoči!

Sorica


Odločitev za tekmo

Moram se še prijavit, v planu imam Rašica trail...še en tekaški praznik?


"Transcendenca glasbene izkušnje"

praznik glasbe:



:::






nedelja, 05. november 2017

Avto je ostal doma

 Delovna sobota, Ratitovška tridesetica, EMŠO in medved kdovekje



Včeraj se je dogajala Valvasorjeva ultra (rezultati 24 ur  in  rezultati 8 ur), 24-urno gorsko preizkušanje samega sebe s krajšo, 8-urno varianto za "softiče". Slednja mi je bila zanimiva za koristno preživetje ene od lepih jesenskih sobot, pa s tem potem ni bilo nič...soboto sem preživel koristno, ampak na drugačen način, od jutra do večera. 8. novembra odpira vrata ljubljanski pohištveni sejem Ambienti 2017...
 Nedelja naj bi bil čas za počitek, ampak, vsaj ena Hujska pa lahko pade. In sem šel, v svojem stilu. Odločanje na vsakem razpotju za naprej, nazaj, desno (Rudno, Dražgoše) ali levo (Dašnica, Podlonk, Prtovč). Danes je bilo dovolj volje za "naprej" in tako sem se po uri in 50 minut znašel v koči na Ratitovcu. Moj trideseti letošnji! Veliko jih je z več vzponov, nekaj celo takih, da že več let hodijo vsak dan, ampak tako se jaz ne mislim vezati. In še: v glavnem se pripeljejo, kolikor blizu se da. Pa pustimo to debato: sledil je spust na Zali log ter vrnitev mimo Suše na izhodišče v Železnike.
 Takole  izgleda moj krog na sports trackerju. Izmerjenim slabim 24 km pa moram dodati še dva neprostovoljna: med spustom z Ratitovca na Poden sem, bukselj, odkril praznino v odpetem žepu trenerke. V tistem, kjer bi moral biti telefon. Točno sem vedel, kje sem ga nazadnje uporabljal. Vzpel sem se cel km proti Ratitovcu do tiste točke, pa spet nazaj dol...in sem ga našel, slabih 100 m nižje. Uf!
 Tematska pot v Sušo, na novo postavljene živalske tarče za trening lokostrelcev, pavza pri sodelavcu Anžetu in zaključek poti sredi popoldneva...precej več, kot sem planiral. Tako je pač življenje, nepredvidljivo. In prav je tako, da ni preveč dolgočasno.


Pogled proti "mojim" Sp. Danjam (v sredini fotke) in Sorici (malce levo)

Prtovč

Tematska pot v Sušo. Lani (2016) je dobila priznanje kot najboljša tematska pot!
Lokostrelske tarče: fotkal sem le te tri, sicer jih je več.




 Medveda pa še vedno nikjer, niti makete.
 Za konec pa, še vedno pod vtisom odličnega ljubljanskega koncerta nikajame...ni šanse, da izbiram po lestvici boljši/slabši, ker so vsi dobri! Jubilee street je izjemen!



LP, se vidimo!

sreda, 01. november 2017

Can you feel my heart beat...bum,bum, bum



Kako opisati Nicka Cavea in njegovo glasbo?

 V ponedeljek, 30. oktobra se je v okviru svoje evropske turneje v ljubljanskih Stožicah ustavil "avstralski melanholik" Nick Cave s svojo odlično skupino The Bad Seeds.
 Je eden redkih "velikih", ki redno obiskujejo tudi Ljubljano. To je bil menda že njegov deveti nastop, vsakokrat pa se predstavi v novi luči, tako da njegovi koncerti nikakor niso ponavljanje nečesa že videnega. 
 Lahko rečem, da sem njegov "fan", videl sem ga (prazaprav množina, "jih", slaba semena so redni spremljevalci) v Križankah in v Tivoliju...Sedaj, ko sem nepoznavalcem omenil, da grem na koncert, sem trčil na vprašanje, kakšno glasbo izvaja (seveda je bila prva ocena, da verjetno gre za neke "dratarje"). Kako sploh opisati Nicka Cavea? Po moji oceni je to misija nemogoče (po ponedeljkovem koncertu še toliko bolj), zadevo je treba doživeti...pa ne le doživeti, nekomu, ki ga vsaj malo ne pozna, enkratni dogodek ne bi pomenil veliko ali pa bi ga usmeril v napačne ulice...

 Zato tudi ne mislim na veliko razpredati, za predstavo, o kom govorimo, navajam povezavo na wikipedijo , za vtise iz koncerta pa nekatere od recenzij, objavljenih dan po ljubljanskem koncertu:

Nick Cave ganil razprodane Stožice (Delo)
"To ni koncert, to je maša". Nick Cave in transcendenca glasbene izkušnje (MMC)
Bučne nježnosti s terapeutskim učinkom

...

 Odličen, izjemen koncert, koncert leta, kot ga je nekdo označil (povzetek iz Dela):

Zagotovo bo tudi sinočnji koncert skupine Nick Cave and the Bad Seeds mnogim ostal v spominu kot koncert leta, mogoče celo naj koncert, na katerem so sploh kdaj bili. Veščost Cavea pri sodelovanju z občinstvom presega naučene odrske trike, kaže pa se kot spontana iskrenost, popolno razdajanje. Občinstvo to čuti in naklonjenost vrača. Čeprav so teme Cavovih pesmi temačne, pa so tudi življenjske in nekako biblično usodne in očitno mnogim dovolj blizu, da jih vzamejo za svoje. V času glasbene plehkosti, debilne repeticije polpismenih verzov prav takih stihoklepov, je slišati in videti koncert Cava in druščine nekaj veličastnega.
In to veličastje mu je uspelo pričarati skupaj z izjemno podporo fantastičnih glasbenikov, med katerimi je Ellis, kot nekak nori profesor, menjaval inštrumente, s katerimi je ustvarjal, skupaj z drugimi, na trenutke popolne pop melodije - krhke in nežne, že v naslednjem hipu pa kakofoničen zvok hrupa, ki bi lahko zidove podiral. Tak glasbeni pristop je ob odlično postavljenem odru in treh dodatnih ekranih in spodobnem zvoku pričaral popolnost rockovskega koncerta.


In še tale zaključek  iz MMC:

Še manj je jasno, kako je lahko vsaka nota zvenela neizpodbitno avtentično. Ste že kdaj slišali izvajalca na koncertu reči tisto klasično "tudi jaz imam vas rad" in začutili, da to stoodstotno resno misli? Ne glede na to, ali ima Nick Cave mesto v vašem osebnem panteonu najljubših, si upam trditi, da je bila sinočnja izkušnja za vse prisotne eno najbolj samosvojih koncertnih doživetij v življenju.


                                         
                     






Dodani posnetki iz koncertov pred ljubljanskim.